Kulturnice

Če ste za dobro kriminalko so pri založbi Pivec obogatili ponudbo knjig za odrasle s tremi kriminalnimi romani. Vohunska kriminalka Vrij Mihe Lamprehta je prvi roman nekdanjega novinarja, dopisnika, direktorja našega radia in alpinista. Vrij je fikcija, ki jo postavil v "neslovensko okolje, recimo mednarodno okolje'', s prepletom naključij, zgodb iz preteklosti, aktualnih dogodkov, političnih in gospodarskih spletk, vohunskih dejavnosti in razkritih skrivnosti. Komik, televizijski voditelj, pisatelj, podkaster in skladatelj Jure Godler po seriji vohunskih avantur s pridihom humorja zdaj piše detektivke v slogu ''whodunit - kdo je storilec''. Naslov prvega dela nove serije detektivskih primerov Hermana Arha je Mrtvi kot. Danica Ozvaldič, ki jo je pisanje ves čas spremljalo ob poslovni poti, pa je po pesniški zbirki in biografskem romanu napisala roman Brez obraza, ki razkriva, kako globoko lahko sežejo lovke digitalnih skupin, ki izkoriščajo ranljivost mladih. Foto: Renate Rug

Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture. Vsako leto podelijo tudi nagrado Darka Bratine, ustanovitelja Kinoateljeja, ki je tesno povezana z dvojno kulturo, vpeto med vzhod in zahod. Letošnja izdaja festivala prinaša še posebej bogat program: projekcije pod zvezdami Kino Soča, dogodke za mlade Kinomagnet, publikacijo Vzhod/Zahod – meja skozi film in zgodovino ter Naš vsakdanji kino, svežo produkcijo kratkih filmov dijakov in študentov z različnih akademij.

Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.

Dvanajsto leto zapored mednarodni festival Tinta slavi raznovrstnost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestrim razponom dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter podelitve nagrad zlatirepec za najboljše stripe leta. Stripovske navdušence, ustvarjalce, strokovnjake, založnike in različne organizacije so najprej združevali mesečni stripovski večeri v Kinu Šiška. Leta 2013 so prerasli v Stripolisfest, ki pa se je leta 2017 preimenoval v festival stripa Tinta. Namen festivala, ki bo med 8. in 12. oktobrom potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani, ostaja enak: popularizacija stripovske ustvarjalnosti.     

Avtor stripov Peter Kuntarič po mnenju sogovornikov velja za najbolj obetavnega slovenskega avtorja stripov po Mladininem krogu. Na njegovi prvi samostojni razstavi Megafonovih 100: Kuntatovi stripi v Galeriji Salsaverde v Izoli smo se prepričali, kako Kuntaričev pretanjen slog in izjemen smisel za humor, ki lahko gre tudi v ekstreme, a ni žaljiv, vedno zadane žebljico na glavico. Foto: Peter Kuntarič

Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti. September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija – projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala. Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, Martine Malešič in Andraža Keršiča, želi projekt spodbuditi razmislek o Šorlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini

Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone: Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.

V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«.

Slovenska filantropija že od leta 2010 organizira festival migrantskega filma, ki predstavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Na 16. festivalu, ki bo do petka, 26. septembra, gostoval na različnih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Žalcu, Metliki, Kopru in na Ptuju, bo prikazanih 24 žanrsko raznovrstnih filmov iz 21 držav. Letos so v središču genocid v Palestini, ženske v migracijah, prisilna vračanja in pohlep korporacij.

Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila.

V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.

Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do »Vštekanih, odštekanih«. Festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival se med 11. in 13. septembrom že petnajstič vrača v Medano. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.

Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom "Nova pravila bivanja" namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?

Avtorji novih otroških knjig Desa Muck, Lila Prap, Slavko Pregl, Slavica Remškar in Neli K. Filipić so predstavili nove dogodivščine za otroke, od pravljic za najmlajše do humornih in rahločutnih zgodb za malce starejše. Izšle so pri založbi Mladinska knjiga, ki letos praznuje 80 let.

V soboto bo v Benetkah podelitev nagrad na 82. mednarodnem filmskem festivalu. Med odprtjem so z zlatim levom za življenjsko delo počastili nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Tokratno Mostro pa so zaznamovali tudi protesti zaradi vojne v Gazi.

V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.

Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.

V Murski Soboti se začenja že 20. festival sodobenga plesa Front@. Tema jubilejne izdaje sta vojna in militarizem v povezavi z notranjimi boji slehernega posameznika. Tudi letos se bodo tako domači kot svetovno znani plesalci predstavili na različnih prizoriščih od mestne tržnice do Trga zmage. Foto: Fronta

Katarina Julija Pipan je dvajsetletnica, ki se je odločila za študij gledališke režije in opere. Pri prvem sprejemnem preizkusu na AGRFT ni bila uspešna, a ni obupala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer trenutno študira primerjalno književnost in muzikologijo, v svet gledališča pa je po naključju vstopila najprej kot hospitantka pri letošnji zelo uspešni uprizoritvi Opera za tri groše in nato še kot druga režiserjeva asistentka pri predstavi Medeja, ki je premiero doživela 27.julija letos na Dubrovniških poletnih igrah. Foto: Osebni arhiv Katarine Julije Pipan

Kako so videti zmenki v virtualni resničnosti in ali lahko svojo osebnost iz digitalnega okolja prenesemo še v resnično življenje? Tudi o tem govori norveška serija Zmenki v živo, ki jo bomo lahko v aplikaciji RTV 365 na mah pogledali od 22. avgusta. Pogovarjali smo se z režiserjem serije Jakobom Rørvikom, ki pravi, da serija ne obsoja digitalnega sveta, ne obsoja mladih, ki tam preživijo veliko časa, ampak se predvsem izprašuje o intimnih odnosih v času digitalne revolucije in o osamljenosti med mladimi.