Soto?ja

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah. Rojakom na Hrvaškem naj bi pri učenju slovenskega jezika v prihodnje pomagali s skladom, obljublja pristojni minister Arčon. Kaj pa odprtje konzulata na Reki? Pridružimo se koroškim Slovencem, ki so 50-letnico neprekinjene lutkovne dejavnosti in s tem tudi svojega upora praznovali še v Ljubljani. Povabimo vas v Šentjakob v Rožu na predstavo Butnskala Teatra Trotamora in si skupaj z mladimi porabskimi rojaki ogledamo Hišo eksperimentov, znanstveni muzej iz Ljubljane, ki se je s svojo mobilno dejavnostjo ustavil v Števanovcih.   Foto (Mateja Železnikar): Iz jubilejne predstave Mrličožerec skupine Lutke Mladje v Ljubljani

Preverjamo, kaj za Slovence v Italiji dejansko pomeni določilo, da bo morala prihodnja volilna zakonodaja upoštevati pravice jezikovnih manjšin. Kakšen odnos ima hrvaška vlada do manjšin, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, ki se na prihajajočih volitvah vnovič poteguje za poslansko mesto v saboru. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek porabskim Slovencem zagotavlja hitro odpravo administrativnih ovir pri zagonu novih projektov. Kabaret Realisti, s katerim se je na tednu slovenske drame v Kranju predstavil celovški Teater Rampa, pa nas opominja, da so stereotipi stalnica naših življenj. Toda, dokler se lahko smejemo samim sebi, ni še vse izgubljeno.  

Na koncertu so nastopile Dečle Danice, ženski zbor leta 2023, dekliška vokalna skupina Jamzi iz Celovca, ki je dobila najvišjo oceno na deželnem zborovskem tekmovanju, mladinski zbor Slovenske gimnazije, skupina Sweethearts iz Dobrle vasi, Lipov cvet iz Velikovca, skupina Sanje iz Suhe ter pevke Voxon glasbene akademije iz Pliberka. Iz Slovenije je v Celovec prišel večkrat nagrajeni dekliški zbor gimnazije Celje – center, iz Gorice pa mladinski mešani zbor Emil Komel, dobitnik najvišjih priznanj v Italiji in Sloveniji. Eden od vrhuncev je bil nastop zbora Mladina poje, ki se je predstavil tudi s posodobljeno ljudsko Dekle na vrtu, in priredba pesmi skupine Bališ Živ tvoj dan, ki so jo zapeli združeni zbori in skupine. Prisluhnite kako je zvenela posebej mladostna Koroška poje!   Foto(Novice.at): Zbor Mladina poje pod vodstvom Lucije Haab na Koroška poje 2024

Ustavimo se v Gropadi, kjer tamkajšnje kulturno društvo Anakrousis intenzivno pripravlja festival Vokalna eksplozija. »Če želite, da zavest vam ne usahne, jezik materin vsi k srcu si jemljite,..« ob koncu monodrame zbrano občinstvo nagovori Pokržnikov Luka. Gre za predstavo Lare Vouk, ki so je prevzele misli avtorja Janka Messnerja, znanega koroškega slovenskega literata in aktivista. »Kava povezuje, poezija poveže. Litera po našen« pa je bil naslov prireditve, ki so jo ob svetovnem dnevu poezije pripravili v Monoštru. In kako zveni litera po porabsko?   Foto (Mateja Železnikar): Lara Vouk kot Pokržnikov Luka v galeriji Družina ob koncu prvega dela letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Tovrstno goriško združenje se ponaša z evropsko prestolnico kulture, ki jo bosta prihodnje leto skupaj pripravili Nova Gorica in Gorica. Zanima nas, kakšne priložnosti ta projekt (EPK Go2025) prinaša mladim, koliko so vključeni vanj in kaj pričakujejo. O tem so razpravljali tudi na Forumu idej.  Fakultete na Reki krepijo sodelovanje z ljubljansko univerzo. Zanimanje za študij slovenščine je vse večje, zato ga skušajo še okrepiti in tako usposobiti tudi več učiteljev slovenščine na Hrvaškem. Teh namreč primanjkuje. Toda to so, pravi dr. Klemen Lah, sladke skrbi. K razvoju porabske literature pomembno prispevata knjižna zbirka Med Rabo in Muro in literat Štefan Kardoš. Njegov roman Stric Geza pripoveduje je najnovejše delo, ki je izšlo v tej zbirki, pri kateri sodeluje tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Povabimo pa vas tudi na razstavo del koroškega slovenskega umetnika Karla Vouka Skrito in razkrito,

Ti so občinstvo v Celovcu navdušili tudi z zborom, oblikovanim prav za to priložnost. Pa je bilo to res njihov edini nastop, sprašujemo Kristino Kragelj, zadolženo za glasbo pri KKZ. Posvetimo se podjetnim rojakinjam s Proseka in Kontovela, ki so v preteklosti s cvetjem skrbele tudi za dvig samozavesti narodne skupnosti. "Rožnarcam" so se rojakinje zdaj poklonile z razstavo. Na pravljičnem večeru za odrasle v Hiši jabolk na Gornjem Seniku pa se pridružimo občinstvu vseh generacij, ki so prisluhnili pravljicam v porabskem in prekmurskem narečju. Tovrstni večeri postajajo vse bolj popularni.   Foto(z razstave): rožnarce v Trstu

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev. Skupno na poti so naslovili projekt, ki se je začel s predavanjem o kolektivnih travmah in odprtjem razstave Prisiljena pot. Kako pa je z raziskovanjem tega pregona? Odpira se še veliko vprašanj, pojasnjuje doktorica Marija Wakounig, ena od naših sogovornic. Besede ne ubogajo več je naslov albuma in knjižice – knjigozvočnice -, s katero se je tržaška glasbenica Andrejka Možina poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Nestrpno čaka na prvo predstavitev in odziv samih pesnic, pravi skladateljica, vokalistka in violončelistka, ponosna, da je uspela izpeljati zahteven projekt. Urednik Franci Just, ki je postavil temelje za sodobno literarno ustvarjanje porabski

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.Na proslavi, ki je bila poklon izročilu Terskih dolin, sta bila za izstopajoče delo na kulturnem področju nagrajena Rezijanka Luigia Negro in goriški rojak Franko Žerjal. Koroški Slovenci s predstavo Mrličožerec praznujejo 50-letnico neprekinjenega lutkovnega delovanja. Zasluge za to imajo Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, v kateri se tako že pol stoletja borijo proti asimilaciji. Ustavimo se pri rojakih na Reki, kjer v društvu Bazovica s počitniškimi delavnicami skrbijo za podmladek, in vas povabimo v Küharjevo spominsko hišo, etnološki muzej, ki s svojimi programi skrbi za povezovanje porabskih rojakov. Foto (USZS): Gregor Šuc, Vesna Humar, Ksenija Dobrila, Aleš Musar,

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?Martina Šolc je vzgojiteljica v dvojezični večstopenjski šoli v Špetru in strokovnjakinja za poučevanje slovenščine najmlajših. Metode so različne, pravi, najpomembnejši pa je prav vzgojitelj. Zdravko Haderlap je vsestranski koroški slovenski umetnik, ki v svoje projekte aktivno vključuje tudi mlade. Brez njih ni trajnostnega razvoja, opozarja. Slovenci na Hrvaškem – gospodarski, znanstveni, kulturni in duhovni prispevki je naslov nove monografije o sledeh, ki so jih rojaki pustili pri naših južnih sosedih. Gre za četrto tovrstno monografijo, ki jo je izdal Slovenski dom Zagreb. Avtorja Filip Škiljan in Vlatka Dugački sta vanjo vključila skoraj 300 biografij, tudi sodobnike. Prepričana sta, da njuno delo še

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji. Nova Gorica in Gorica bosta čez leto dni postali evropska prestolnica kulture, ki naj bi mesti še tesneje povezala. Koliko bo priložnosti za predstavitev pestre kulturne ustvarjalnosti Slovencev iz Furlanije – Julijske krajine in kako potekajo priprave? Odgovarja Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in član sveta javnega zavoda GO!2025. Negujemo tudi pustno tradicijo. V Špetru se tako pridružimo blumarjem, pustičem, škaplačem in drugim likom na zdaj že tradicionalni (pred) pustni povorki, ki poveže vse generacije in oživi gorate Benečije.   Foto (Silva Eöry): Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Monoštru

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. O slovenskih sledeh v Gradcu pripoveduje Simon Ošlak Gerasimov, novinar slovenskega programa ORF, profesor slovenščine in ruščine ter književnik, avtor kulturno zgodovinske študije Slovenski Gradec. Brez znanja jezika tudi kulturnega delovanja ne bo, zato je ključno šolstvo, ki vzgaja mlade govorce. Svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak pojasnjuje, da je pomanjkanje usposobljenih učiteljic in učitelj

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze. Poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer se bo borila za nov mandat v državnem zboru na Dunaju. Politika je, pravi, tek na dolge proge. Skupno zastopstvo koroških Slovencev pa je neuresničena želja Karla Smolleja, nekdanjega zveznega poslanca in manjšinskega politika, ki je bil za svoje delo zdaj nagrajen še s Tischlerjevo nagrado. Porabski Slovenci želijo še spodbuditi svoj gospodarski razvoj in pri tem računajo tudi na skupni slovensko - madžarski sklad, kjer pa se zdaj zatika. O pričakovanjih več Karel Holec, predsednik državne slovenske samouprave.   Foto(Novice.at) - KAREL SMOLLE – V DUHU TISCHLERJA - karikatura Mirko Malle

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih? O tem državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, in Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Z direktorjem Razvojne agencije Slovenska krajina Tomažem Kovačem se pogovarjamo o gospodarskem razvoju Porabja. Gostimo učiteljico slovenskega pouka na Hrvaškem Romano Turkušić Škrab, ki je v reški Bazovici prevzela poučevanje najmlajših, in se ustavimo v Šentjakobu v Rožu, kjer so se s koncertom »Ano štimo sem jes slišov« poklonili Lajku Milisavljeviču, etnomuzikologu, zborovodju in avtorju številnih priredb slovenskih, koroških in pesmi drugih narodov.   Foto

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman optimistično zre v letošnje leto, saj so lani veliko naredili tako na področju šolstva kot pri gospodarskem povezovanju. Drugače je pri političnem sodelovanju, kar v volilnem letu ni najbolj spodbudno. Zanima nas, kaj se dogaja s skupnim slovensko madžarskim skladom za razvoj obmejnega, narodnostno mešanega območja. Gostimo Evo Lazar, dobitnico madžarske Nagrade za narodnosti, dologoletne predsednice odbora za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi, in se odpravimo v Dolino pri Trstu, kjer že 145 let deluje društvo Valentin Vodnik. Eden ključnih izzivov društva je digitalizacija bogatega arhivskega gradiva. Del ga je razstavljenega do konca meseca. 

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss si želi, da bi zaživel skupni sklad obeh držav. Na avstrijskem Koroškem bodo mladi lahko vnovič sodelovali na natečaju pisanja v slovenskem jeziku. Kakšne so teme 14. Pisane promladi, pojasnjuje Jasna Černjak iz Volbakove ustanove, ki skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama pripravlja natečaj? O začetkih delovanja Krščanske kulturne zveze, ustanovljene konec leta 1953, pa pripoveduje eden od podpredsednikov zveze in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.   Foto(Novice.at): 70. slovenski ples SPZ iz Celovca

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo. Zvok, beseda, pesem je literarno – glasbeni večer naslovil tržaški literat Marij Čuk. K sodelovanju je povabil pesnika Marijo Kostnapfel in Davida Bandlja, igralca Slovenskega stalnega gledališča Trst Majo Blagovič in Vladimirja Jurca ter vrhunske mednarodno uveljavljene glasbenike; harmonikarja Aleksandra Ipavca Ipa, kitarista Marka Ferija in pevko Tjašo Ruzzier. Kako živa je ustvarjalnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite!   Foto(Cankarjev dom): vabilo na literarno glasbeni večer

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec. Praznovanje 70-letnice delovanja društva, ki ni bilo vedno enostavno, so sklenili s koncertom v Tischlerjevi dvorani celovške Mohorjeve. Poleg sester Hartmann in zasedbe Jasa so nastopili še Tonč Feinig, duo Helena in Tomaž ter tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple s pevko Darjo Čertov. Prisluhnite jim!   Foto (Novice.at): ključni za delovajne SKD Celovec (z leve: Marica Hartmann, Katarina Hartmann, nekdanji predsednik Tomo Millonig, Simona Hartmann in predsednica Natalija Hartmann)

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom. Učenju slovenščine je namenjen tudi podkast Radia Agora Mejašinji/Grenzgängerinnen, ki ga predstavljamo. S podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim na natečaju Porabske litere so rojaki v Porabju praznovali 25-letnico Slovenskega doma in generalnega konzulata. Ustavimo pa se tudi v Celovcu, kjer se je s koncertom sklenilo praznovanje 70-letnice tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva, in v ljubljanskem Cankarjevem na poetični predstavitvi Slovencev iz Italije.   Foto (Mateja Železnikar): novinarska konferenca OKS o zamejskem športu (z leve Ivan Peterlin, Franjo Bobinac, Miran Kos in Marijan Velik)  

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann, vse skozi tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec, predstavi sedem desetletij delovanja društva. Zanima nas, kaj prinaša najnovejša številka literarne revije Rastje, ogledalo koroške slovenske pisne ustvarjalnosti. Pisatelj, pesnik in publicist Marij Čuk spregovori o obeleževanju velikega umetniškega potenciala Slovencev v Italiji, ki ga pod naslovom Zvok, beseda, pesem pripravlja v ljubljanskem Cankarjevem domu. Novi predsednik hrvaškega sveta za nacionalne manjšine Tibor Varga pa pojasnjuje, kakšne spremembe načrtuje pri delovanju tega za narodne skupnosti pomembnega organa. Foto (Silva Eöry): miklavževanje v Monoštru

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje. Na avstrijskem Koroškem, kjer imajo podobne težave, si bodo pomagali s čezmejnim projektom Lingua /Jezik in z gostovanjem vzgojiteljev iz Slovenije. Pri krepitvi znanja jezika ima pomembno vlogo tudi pesem. O Dečlah Danice, najboljšem ženskem zboru dežele Koroške, pripoveduje Barbara Mistlbauer, Tonč Feinig pa o svojem najnovejšem albumu Songs from home – Pesmi domovine, pri katerem se mu pridruži kar 19 mednarodno uveljavljenih glasbenikov iz Slovenije in Avstrije. Slovencem na Madžarskem se je obrestoval zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, sprejet pred tremi desetletji. Kaj jim je prinesel?   Foto (Novice.at): Dečle Danice - najboljši ženski zbor dežele Koroške 2023